5 evrov od vsakega nakupa dobi Klemen Slakonja…
Čeprav imamo še tako odlične izdelke in storitve, ki rešujejo ključne potrebe kupcev, nam pri prodaji to ne pomaga, če zanje nihče ne ve. Potrebujemo prepoznavnost, torej da nas ciljni kupci opazijo in naši ponudbi posvetijo svojo pozornost. Šele takrat se začnejo možnosti, da postanejo naše prodajne priložnosti. Vendar, kako to dosežemo?
V današnjem času hitrega in površnega sprejemanja informacij ni preprosto, saj naše vsebine kupci v preobilici sporočil zlahka spregledajo. Zaradi tega si številni tržniki razbijajo glave z vprašanjem, kako pri ciljnih kupcih vzbuditi pozornost. Na vseh področjih, od obcestnih plakatov in časopisnih oglasov, do osebno naslovljene pošte, blogov in objav na družbenih omrežjih.
Najprej se spomnimo nekaj dejstev, ki jih že poznamo.
Izkušnje brez dvoma potrjujejo, da je opaznost trženjskega sporočila v 80 odstotkih odvisna od njegovega naslova, preostalih 20 odstotkov pa predvsem od vira, ki nam ga posreduje. Kaj to pomeni?
Če nam vsebino priporoči ali pošlje prijatelj, poslovni partner ali avtor, ki ga poznamo, je precej večja verjetnost, da nas bo zanimal, kot če prihaja iz povsem neznanega vira. To pravilu uspešno izkorišča tudi nekaj uporabnih načinov trženja, o katerih bomo govorili kdaj drugič.
Zaradi prevladujočega vpliva na opaznost trženjskih vsebin je postalo pisanje naslovov prava mala znanost. Posamezni avtorji so razvili kar formule, ki temeljijo na paleti različnih čustev – od pohlepa, do strahu –, ter delujejo na vseh področjih, tudi B2B. In izdelali zbirke naslovov, v katere samo vstavimo podatke o svoji dejavnosti, izdelkih ali storitvah in jih uporabimo.
Vendar obstaja tudi način, ki ga omenjajo dokaj redko.
Ljudje smo kot poslovni kupci in kot posamezniki dovzetnejši za informacije, ki omenjajo bolj ali manj znane osebe, povezane z aktualnim dogajanjem v naši poslovni dejavnosti, pri našem delu in v javnosti nasploh. In to splošno značajsko lastnost lahko izkoristimo pri oblikovanju trženjskih sporočil.
Zakaj pravimo bolj ali manj znane osebe? Morda ste opazili, da sem v naslovih nekaterih prejšnjih prispevkov omenil imena, kot sta recimo Zig Ziglar in Wendy Weiss. Čeprav verjamem, da ju večina ne pozna, je bila branost nekaj odstotkov višja, kot v drugih primerih. Kar potrjuje, da ni nujno, da naše ciljno občinstvo osebe zares pozna.
Koliko več prodajnih priložnosti si lahko obetamo pri nekaj odstotkov višji branosti trženjskih vsebin in običajni stopnji konverzije pa si vsak najlažje izračuna sam.
Če torej v naslovih omenimo imena, ki so znana na poslovnem področju ali svojo dejavnost povežemo z znanimi javnimi osebnostmi iz estrade, politike ali športa, bo opaznost naših trženjskih sporočil zagotovo nekaj odstotkov višja.
In kaj ima s tem Klemen Slakonja?
Ker je s svojo imitacijo ruskega predsednika požel svetovno slavo, je trenutno zagotovo vroča tema, ki vzbudi pozornost.
Hkrati pa je znano, da zbira sredstva za svoje bodoče ustvarjalne projekte. In če mu želite pri tem pomagati, lahko združite prijeten občutek ob pomoči s koristnim nakupom.
Pri naročilu vsakega izvoda prodajnega priročnika Skrivnosti uspešne prodaje do konca tekočega tedna, torej do 13. marca 2016, bo namreč pet evrov prejel Klemen Slakonja.
Čisto zares.